Moč in plezanje

Gibanje je pomemben dejavnik našega življenja. Kot za vsa ostala področja, se tudi pri gibanju temelji postavijo v predšolskem obdobju. Kurikulum za vrtce igro in gibanje označuje za osnovni otrokovi potrebi. Lansko leto sem si za svoje diplomsko delo izbrala temo moč in plezanje v predšolskem obdobju. Izmed vseh gibalnih sposobnosti sta pri predšolskih otrocih v ospredju koordinacija in hitrost, ki se tudi hitreje razvijata. Počasneje se razvijajo ravnotežje, gibljivost in moč, vendar lahko s pravilno in redno vadbo dobro razvijamo tudi te. Ravno iz tega razloga sem si izbrala moč, saj sem želela ugotoviti, kako lahko otroci z redno vadbo napredujejo v petih tednih. Zraven sem vključila še plezanje, ki je naravna oblika gibanja, ki jo otroci razvijejo že v prvih mesecih življenja. Tako sem oblikovala pettedensko vadbo moči preko elementarnih iger. Elementarne igre so nadgradnja naravnih oblik gibanj, ki vsebujejo preprosta pravila, ki jih lahko spreminjamo, vključimo pa lahko vse motorične sposobnosti. Prav v predšolskem obdobju je pomembno, da gibanje poteka preko igre, preko pravilne vadbe, saj v tem obdobju struktura motoričnega razvoja še ni diferencirana.

Želela sem ugotoviti povezavo med močjo in plezanjem, ali vadba moči vpliva na razvoj plezanja in obratno. Izbrala sem si tako kontrolno skupino, ki sem jo testirala samo 2x, na začetku in po petih tednih, kot eksperimentalno skupino, ki sem jo testirala pet tednov, 2x tedensko po 10 minut preko elementarnih iger. Testiranje plezanja sem izvedla le prvič in zadnjič, saj sem tako lažje ugotovila, če med njima obstaja povezava.

Z elementarnimi igrami sem zajela mišične skupine celega telesa. Z igro »Zajček obeša perilo« so otroci krepili mišice nog, saj so sonožno skakali iz enega konca na drugega. Z igro »Samokolnice« so otroci krepili mišice rok. Vzgojiteljice smo jih prijele za noge, oni pa so z rokami hodili naprej. Z igro »Vožnja avtomobila« so otroci krepili trebušne mišice, saj so hodili po štirih z dvignjenimi koleni. Z igro »Potapljači in morski pes« so otroci krepili hrbtne mišice, saj so ob znaku dvignili v zrak roke in noge. Vsak teden sem zaznala napredek pri vsakem otroku. Seveda so eni napredovali hitreje, drugi počasneje, kar je odvisno od večih dejavnikov. Nekateri otroci so namreč že prej obiskovali ure telovadbe zunaj vrtca, nekateri so imeli več gibalne spodbude doma, pri nekaterih pa je boljša oz. slabša zmogljivost prirojena oz. dedna. Še enkrat poudarjam, da lahko prav v predšolskem obdobju najbolj vplivamo na gibalni razvoj in otroku omogočimo dobre temelje za nadaljnje življenje. Otrok pri gibanju ne sme občutiti pritiska, ampak zabavo, igro.

Po petih tednih sem še zadnjič izvedla tako elementarne igre kot plezanje pri obeh skupinah, eksperimentalni in kontrolni. Rezultate sem na koncu analizirala s programom SPSS. Prišla sem do ugotovitve, da elementarne igre za razvoj moči vplivajo na plezanje in obratno. Prav tako sem ugotovila, da je eksperimentalna skupina, ki je vadbo moči izvajala pet tednov, 2x na teden po 10 minut, veliko bolj napredovala kot kontrolna, ki je vadbo moči izvedla le na začetku in koncu. Med raziskavo sem ugotovila, da imajo otroci veliko boljše rezultate pri igrah, ki vključujejo mišice nog in rok, manj pa pri tistih, ki vključujejo trebušne in hrbtne mišice. To lahko pripišemo temu, da dajemo več poudarka določenim mišičnim skupinam, čeprav so pomembne vse. Na koncu lahko povzamemo, da je gibanje res pomemben dejavnik življenja in iz moje raziskave lahko vidimo, da je že 10 minut, 2x na teden dovolj, da se pokaže napredek pri otroku. Seveda ne morem rezultatov posploševati na celotno populacijo, saj sem v vzorec zajela le 40 otrok, vseeno pa je razviden napredek, ki je lahko spodbuda ostalim.

Petra Kic